Zgodovina
Zapisano 30. maja 2011 Vokalna skupina Radost, Godovič, ki jo mnogi še vedno bolj poznajo pod nazivom dekliški pevski zbor Radost, Godovič, v letošnjem letu praznuje 20-letnico svojega delovanja. Za dekleta, ki so svoj prosti čas posvetila poustvarjanju zahtevnejše zborovske glasbe, je to dolga doba. In v tem času so doživela veliko uspehov, odličnih koncertov, nepozabnih nastopov in trenutkov, o katerih marsikdo lahko le sanja. Radostna pot se je začela leta 1991. Mala skupina deklet (starih od 10 do 15 let) je prepevala v godoviški cerkvi kot mladinski pevski zbor. V Godoviču takrat ni bilo druge dejavnosti za dekleta in kar nekako logično je bilo, da so se priključevala zboru, ki je bil poln mlade energije, zvenel pa je sveže in mladostno. Po nekaj letih so dekleta svoj repertoar razširila še na posvetno pesem in se leta 1996 prvič udeležila občinske revije otroških in mladinskih zborov. Leta 1999, ko so že prešla okvire osnovnošolskih zborov, so se prvič udeležila območne revije odraslih pevskih zborov. Februarja 2004 so po nastopu na reviji dobile nasvet Andraža Hauptmana, naj se udeležijo tekmovanja primorskih pevskih zborov. Zakaj tekmovanja, so razmišljala dekleta. In ugotovila: novi izzivi, novi programi, nova spoznanja, novi ljudje in (predvsem) rast zbora. In vse našteto so v sledečih letih tudi doživela. In še marsikaj zraven. Zgodila se je Postojna, velika prelomnica v njihovem delovanju. Sledil je Maribor. Naša pesem je tekmovanje, ki pri nas velja za vrh zborovske poustvarjalnosti. Damjana, umetniška vodja Radosti, je v Mariboru dobila napotek: Pelji jih v tujino. ˝V tujino??? Kam??? Kako??? Začelo se je obdobje intenzivnega iskanja tekmovanja in spoznavanja sistema v tujini. Ni bilo lahko, saj sem bila vržena v veliko morje, v katerem sem pa kar hitro splavala. Odločila sem se za Češko. Leta 2006 sem Radostnice prvič peljala v tujino. Šle smo v Prago in domov prinesle dve zlati priznanji in posebno nagrado za prvo mesto v svoji kategoriji,˝ pripoveduje. Izkušnja je bila poučna, nepozabna in na tej so Radostnice svoje delo gradile dalje. Začelo se je obdobje intenzivnejših in še pogostejših vaj. Vedno več ljudi jih je poznalo in tako so povabila za nastope postajala pogostejša (razni koncerti, dobrodelni koncerti, sprejemi, različne kulturne prireditve…). V letih od 2007 dalje, je Radost obiskala še italijanski Rimini, Srbijo, Bratislavo, Dunaj in nemški Gelnhausen. Domov so se vedno vračala z odmevnimi uvrstitvami. Niso pa skrbele samo za tekmovalne nastope. Veliko pozornosti so vedno namenjale predstavitvi slovenske ljudske glasbene zapuščine. S seboj so vselej nosile slovenske zastave in idrijsko čipko za spomin organizatorjem in gostiteljem. Skupina je pod premišljenim vodstvom delala sistematično. S svojimi nastopi (ne samo s tekmovalnimi!!!) so dekleta sebi in poslušalcem dokazovala, da delo in trud prineseta napredek. Seveda pa ne smemo pozabiti na veliko število ur, ki jih dekleta preživijo na vajah, kjer se ena sama skladba lahko dograjuje in dopolnjuje eno celo sezono, da zazveni v vsej svoji lepoti. Poleg nastopov na tekmovanjih je zasedba koncertirala in gostovala domala po vsej Sloveniji. ˝Na Koroškem in v Prekmurju še nismo bile. A verjamem, da bo tudi za to še čas in priložnost,˝ pove Damjana. Izbira repertoarja je v rokah Damjane Vončina, ki se je v teh letih precej spretno naučila iskanja novih skladb in novih skladateljev. Radost je pela skladbe iz vseh celin, skladbe, ki so nastale v vseh umetnostnih obdobjih, posvetne, cerkvene, ljudske, skladbe slovenskih in tujih skladateljev. ˝Zavedati se moramo, da prihajamo iz majhnega kraja. Godovič ima nekje 700 prebivalcev. In med temi se je našla skupina deklet, ki je pripravljena tako trdo in vestno delati. V Sloveniji ni tako majhnega kraja, ki bi imel tako kvalitetno vokalno zasedbo. In to JE naša posebnost. In ponosne smo na to posebnost, saj smo živi dokaz, da se s trdim delom, veliko volje, z disciplino, znanjem in tudi nekaj iznajdljivosti lahko naredi nekaj tako dobrega,˝ je povedala Damjana Vončina. Ob praznovanju 20-letnice delovanja so Radostnice izdale svojo prvo zgoščenko z naslovom STOPINJE. Nanjo so uvrstile skladbe, s katerimi so prepričale tako strokovne komisije na tekmovanjih kot ljubiteljsko publiko na festivalskih nastopih. Vsak nastop je (bil in je) za Radostnice nastop zase. Za vsakega se posebej pripravljajo. Ne glede na to, ali je to tekmovanje, letni koncert ali pa priložnostna prireditev za deset ljudi. Mišljenje deklet je, da je potrebno vsakega poslušalca prepričati, ne glede na to, ali je strokovnjak, ljubitelj zborovskega petja ali popolni nepoznavalec te zvrsti glasbe. In moramo priznati, da je njim v vseh teh letih to resnično uspevalo.
Naj navedemo še nekaj 20-letne statistike: - Pri Radosti je doslej pelo 25 deklet iz Godoviča (v tej številki niso všteta dekleta, ki pri Radosti pojejo danes!!!) in štiri dekleta od drugje. - Radost je imela v teh letih (od leta 2006) šest potovanj v tujino. Dekleta so na tujem skupaj preživela 28 dni in imela 15 različnih nastopov. In naredile približno 7500 kilometrov. Na trinajstih tekmovalnih nastopih (v različnih kategorijah) so osvojile eno bronasto, štiri srebrna in kar osem zlatih priznanj. - V Sloveniji so imela povprečno 15 nastopov na leto, kar v 20-ih letih znese 300 nastopov. Ni kaj, visoke številke, številke, ki so vredne pohvale in občudovanja. Morda pa tudi posnemanja.
zapisal: Sašo Vončina
|